Pomanjkanje vitaminov
 Najpogostejše
pomanjkanje vitaminov pri psih sta pomanjkanje vitamina A in biotina.
Pomanjkanje vitamina A je po navadi posledica prehrane z nizko količino
maščob, ki pogosto temelji na pustem mesu mišic ali pa na slabo
hranjeni suhi komercialni hrani slabe kakovosti.
Živali z
motnjami trebušne slinavke ali jeter lahko prav tako prizadene
pomanjkanje vitaminov, saj njihova telesa ne morejo pravilno
absorbirati maščob. Za pomanjkanje vitamina A je značilna zelo suha in
otrdela koža, suha dlaka brez leska ter izpadanje dlake. Vnetje očesne
veznice ali otrdelost roženice lahko hudo prizadene pasje oči.
Jasnega
dokaza za pomanjkanje biotina pri psih ni, saj normalno dobivajo svoj
biotin med mikrobno sintezo v črevesju. Eksperimentalno pomanjkanje
biotina so opazili pri psih, vendar le v primeru, ko so jim dali
antibiotike za preprečevanje mikrobnega delovanja, poleg tega pa so
uživali velike količine jajčnega beljaka. Nekuhan jajčni beljak vsebuje
beljakovino, ki se imenuje avidin in ki preprečuje delovanje biotina
ter povzroči, da ta ni na voljo živali. Za pse s pomanjkanjem biotina
je značilen grob kožuh brez leska, izpadanje dlake, luskinasta ali
seboroična koža, vnetja, potenje in razjede na koži.
Drugi
vitamini, ki lahko vplivajo na stanje kože in kožuha, kadar jih je
premalo, so riboflavin, piridoksin, niacin, vitamin B12, pantotenska
kislina, folična kislina in holin. Možnost, da bi prišlo do pomanjkanja
teh hranilnih snovi, je zanemarljiva. Edina mogoča izjema je pasja
pelagra (črn jezik), ki je posledica pomanjkanja niacina, občasno pa je
bila opažena pri slabo hranjenih ovčarskih psih.
Pomanjkanje mineralov
 Pomanjkanje mineralov je lahko posledica mineralnega neravnotežja ali prisotnosti mineralnih antagonistov v hrani.
Sekundarno pomanjkanje cinka je še posebej lahko posledica velike količine kalcija v prehrani, ki s cinkom tekmuje do točke, kjer se absorbira. Ali pa cink biološko ni na razpolago, saj se veže s fitati v prehrani. Fitati so kompleksne organske snovi, ki vsebujejo fosfor. Nahajajo se predvsem v vlaknastih žitaricah, lahko pa vežejo sledne minerale, kot je cink, ter se vmešavajo v njihovo absorpcijo iz črevesja.
Znaki pomanjkanja cinka vključujejo izpadanje dlake, odebelitev kože (»parakeratozo«) in izgubo pigmentacije dlake (imenovane »achromotrichia«). Znanstveniki so pri psih identificirali nekaj stanj, ki so odvisna od cinka, ter ugotovili, da je cink zelo pomemben za optimalno stanje kože in kožuha pri psih.
Specifične pasme so lahko dovzetnejše za pomanjkanje cinka. Sibirski haski in aljaški malamut sta na primer nagnjena h kožnemu vnetju, ki je odvisno od cinka. Bolezen se po navadi začne v puberteti, vključuje pa tvorbo krast, luskin in rdečine okrog gobca, brade, oči, uhljev in na točkah pod obremenitvijo, kot so komolci in skočni zgibi. Drugi prizadeti predeli vključujejo blazinice na tacah ter zunanje genitalije. Stanje se popravi, če psu trajno dajemo dopolnila s cinkom.
Drugačen sindrom pa se pokaže pri psičkih različnih pasem, še posebej pa pri velikih pasmah. Koža na glavi, trupu in udih postane rdečkasta in krastava. Zgodovina prehrane teh psov pogosto pokaže čezmerno dopolnjevanje s cinkom ali pa s prehrano z velikimi količinami beljakovin rastlinskega izvora. Nujno pa je treba upoštevati, da je potreba psov po cinku razmeroma nizka, velike količine cinka pa so strupene.
Pomanjkanje joda ali pa motnja tiroidne presnove sta povezana s plešavostjo (alopecia). Ker je motnja presnove veliko verjetnejša kot pa neposredno prehransko pomanjkanje, je zelo pomembno, da se glede natančne diagnoze posvetujete z veterinarjem.
|