V nizu člankov se bomo osredotočili predvsem na bistvo zaradi tega, ker želim predstaviti razmišljanje o psih na tak način, da bi vzpodbudil pri ljudeh samostojno delo preko metode pozitivne motivacije BREZ PRISILE in KAZNI. Moj cilj je torej vodnik, kateremu bo razmišljanje o šolanju psov v VESELJE in RAZVEDRILO. Ne glede na to, da smo na začetku vsi laiki, se ob pazljivem opazovanju pasje govorice lahko zelo suvereno znajdemo sami. Kajti če razumemo psa, nam on ''sam pove'' koliko določene učne snovi je sposoben uspešno sprejeti v posamezni »učni seansi« ter na kakšen način se snov najuspešneje uči in za uporabo v praksi najbolj zapomni. Zavedati se moramo, da imajo enako kot ljudje tudi psi različne sposobnosti učenja in dojemanja.
Informativni prikaz programa IPO-3. (POSLUŠNOST in OBRAMBA ... prikaz SLEDENJA je v rubriki "Taconar")
Moj cilj so torej inovativni, kompatibilni in čimbolj NEODVISNI VODNIKI. Od njih pa pričakujem, da bodo pridobljene izkušnje širili naprej, si jih z istomišljeniki radodarno izmenjavali ter nadgrajevali. Le tako bo potekal pretok informacij o »psu prijaznih metodah« učenja in uspeha v praksi verodostojno in najhitreje. Tak sistem bi najbolje funkcioniral v skupinah kjer bi samostojni vodniki drug drugega opazovali, snemali, delo analizirali, med sabo enakovredno komunicirali in se neobvezno dopolnjevali.
Naše štirinožne kosmatince želim predstaviti skozi PASJO OSEBNOST s katero nastopajo v naši družbi, v odnosu do nas kot njihovih vodnikov ter način pasjega dojemanja različnih situacij in reakcije glede na izkušnje, ki so si jih pridobili med življenjem in sodelovanjem z nami. V psihologijo psov se detaljno poglabljam skozi prijazen način šolanja s pozitivno motivacijo BREZ VSAKE PRISILE v disciplinah sledenja, poslušnosti in obrambe, torej programa IPO 3. Sam rezultat, da je moja psička prej kot v štirih letih postala državna prvakinja je dokaz, da z njo pravilno ravnam in o psihologiji psov razmišljam na pravi način...
OBČUTKI PSA:Ta temelji na tem da ima pes nagone, čutila in tudi OBČUTKE! Ravno občutki so osnova na kateri gradim svoje partnerstvo s psom, ker so le ti VZROK za njegovo trenutno počutje med učenjem. Glede na to se da zelo uspešno krmiliti oz. prilagajati šolanje posameznemu psu. Kdor misli, da pes nima svojih občutkov se grdo moti.
.
 Združenje.Pes dojema DRUGAČE kot človek!
Zanj ni pomembno kaj je PRAV in kaj NAROBE! Ne zna načrtovati, ne lagati in ne posploševati stvari. Ne zaveda se svojega jaza, ne kuje zarot in ne oblikuje sodb, ni sposoben ljubiti nekoga in tudi ne sovražiti. Ko pes ustreže našim navodilom tega ne stori iz ljubezni ali spoštovanja do nas ampak preprosto zato, ker je to zanj koristno ali ker se je navadil, da se mu splača. Naš kosmatinec je vseeno samo žival, čeprav nam včasih pomeni celo več kot človek.
Zanj je pomembno le kakšne POSLEDICE bo imelo njegovo vedenje oz. obnašanje v določeni situaciji. Se bo zanj dobro isteklo ali ne!? Dejstvo, da smo njegov lastnik ne vzbuja v njem nikakršnega občutka hvaležnosti ali občudovanja. Ne počuti se dolžan vračati usluge saj je po naravi MATERIALIST in ISKORIŠČEVALEC PRILOŽNOSTI ter gleda samo na svoj profit in varnost, kar moramo znati iskoristiti v svoj prid in biti vedno korak pred njim. Svoje dobrine in prioritete nerad deli z drugimi kar dokazuje, da je pes EGOIST. Je enostavno - NARAVNO bitje! Prezahteven, pregrob in neučakan inteligentnejši človek pa zanj največkrat »prenaporen«. Takrat si kuža želi edino stran od nas.
.
 Medsebojno zaupanje
Skozi čas se spreminjajo tudi metode učenja in bodočnost bo pokazala katere izmed zaenkrat znanih bodo najbolj uspešne. Bistvo metode »VSE JE NAGRADA« je, da odnos s psom ostane »neomadeževan« ne glede na šolanje oziroma, da kužku postane že samo SODELOVANJE z vodnikom nagradljivo zaradi tega, ker si to pes sam želi. Vsekakor je pomemben tudi uspeh in rezultat našega početja, toda le ta ima večjo vrednost in draž, če ga dosežemo na način kateri je psom lasten, dostopen, prijazen, razumljiv in nenasilen.
MATI PSICA UČI
mladičke le z milejšimi ali strožjimi prepovedmi in od njih NIČESAR NE ZAHTEVA, človek pa ima po ''starih metodah'' učenja vedno neke zahteve kar je psom nenaravno. Volkovi in psi v krdelu komunicirajo z uporabo signalov in običajnih obredov, do uporabe sile pa pride le redkokdaj. Tudi komunikacija med psom in vodnikom naj bi potekala preko nevsiljivih signalov BREZ PRISILE!
Človek nima pravice posegati v živalski svet z uporabo fizične sile in to nam kužki jasno sporočajo s svojimi signali - pravimo jim MIRITVENI SIGNALI.
SLABOSTI METODE:
Ker pa pri vsaki metodi učenja obstaja dobra in slaba stran katere moramo poznati, naj kar na začetku opozorim, da tudi metoda pozitivne motivacije lahko vsebuje prisilo. Sicer ne fizične, ampak psihično! Le ta je lahko ob neprimernem učenju za psa celo hujša od prepovedi ali fizične kazni. Ob neprimernem krmiljenju je za psa PSIHIČNA PRISILA in občutek, da mu ''ne damo dihati'' večja obremenitev, kakor uporaba kazni na klasičen način šolanja. Ker take kazni ne pozna, si ga lahko s svojimi zahtevami in trmarjenjem veliko močneje podrejamo. Pazimo torej na to! Za psa je pri šolanju s pozitivno motivacijo najhujše, če dobi občutek, da ne more zadovoljiti pričakovanj svojega vodnika!!! To dejstvo ga postavlja v brezizhoden položaj.
Najprej bi rad predstavil grobe smernice napredovanja učenja. Večina ljudi si predstavlja; »Ko bo kuža pri 10 mesecih zrasel, bo že ''zrel'', da malo ''uboga'' in preneha z vsemi ''neumnostmi''«. Toda že mati psica uči mladičke po načelu; »Kar ni izrecno prepovedano, JE DOVOLJENO« tako, da je v pasjih očeh večina stvari dovoljenih. Zavedati se moramo, da pes mora izživeti svojo puberteto, če naj kasneje dozori v prevzemanja odgovornosti sposobno PASJO OSEBNOST. Malo je treba potrpeti (kakih 15 mesecev) in njegovo vedenje samo s hrano preusmerjati na željeno obnašanje BREZ VSAKE GRAJE!!! V žepu imejmo neprestano kakšen priboljšek. Mlad kuža se ne zaveda, da človeku ''veliko'' pomenijo materialne dobrine ampak samo spoznava svet okoli sebe na svoj način. To so že prve stvari, ki jih počne samostojno in ne uničujmo njegove kreativnosti s paničnim vpitjem, ko nam malo ''pomeri hlače'' ali uniči copat.
Moj copat
KO DOBIMO MLADIČKA:
moramo z njim najprej vzpostaviti NEVSILJIV KONTAKT. To nam najbolje uspe preko pravilne igre z njim (o tem v 2.delu). Pozornost na vodnika lahko delamo s »kliker metodo« (sam kliker ni nujen) in igro na začetku uporabljamo bolj za SPROSTITEV. Same želje po igri ne smemo prezgodaj iskoriščati kot sredstvo usmerjanja njegovega obnašanja. Lahko ga delno usmerjamo (modeliramo) s hrano kot vabo v določene pozicije kot so sedi, lezi, pozicija pred in ob vodniku brez vsakih signalov (''povelij''?!). Pomembna je tudi SOCIALIZACIJA na različne ljudi, stvari, živali, zvoke in okolje. Šele, ko kuža preživi puberteto (7-12 mes.), je počasi pripravljen na resno »sodelovanje iz koristoljubja«. Več o tem v rubriki "UČENJE MLADIČA".
NAGRADE:
katere uporabljamo pri učenju so predvsem:
priboljšek - večerni obrok hrane
- sprehod (več v rubriki "ZANIMIVOSTI")
- žogica
- igra z vodnikom preko plena (več v 2.članku "IGRA = SREDSTVO)
- primerna pohvala (več v rubriki "AKTUALNO")
- igrača
- nasmešek
- veseli sprostitveni signal ''skoči'' kar pomeni, da je prost učenja
- kasneje postane nagrada tudi "klik", izvedba vaje ali kakršnokoli sodelovanje z vodnikom
Pozorni moramo biti tudi na NENADZOROVANE NAGRADE!!! katere si kuža lahko vzame sam, brez da bi se za to kaj potrudil (mačka, vohanje smeti, gnoja, kopanje luknje, igra s psi itd.). Pri mladičku se moramo potruditi, da bomo vedno s kakšno novostjo bolj zanimivi kot nagrade, ki si jih lahko poišče sam.
.
 Vohljačica
Zavedati se moramo tudi, da niso psi tisti kateri potrebujejo šolanje ampak najprej VODNIKI, kateri smo inteligentnejši! Prvotno se moramo spoznati s splošnimi zakonitostmi učenja, načinom pristopa ter pravilni vzpostavitvi timskega odnosa. Nato sledi postopek RESETIRANJA VODNIKA (več o tem v rubriki UPORABNO - "Psihologija učenja").
Šele potem se učimo pravilnega igranja do potankosti ter tako zgradimo potreben odnos na osnovi katerega je mogoče učiti psa na prijazen način. Zato se v glavnem posvečam poglobljenemu razmišljanju vodnikov samih, da bi razumeli psa kot OSEBNOST, ne pa samemu poteku šolanja posameznih vaj z narekovanjem ''naredi to in to, da te bo pes ubogal''?! Posredovanje ''receptov'' za šolanje in hitro odpravljanje težav je namreč samo ''metanje peska v oči'' in laganje samemu sebi.
VSAK PES JE UNIKAT in splošne metode zagotovljenega uspeha ne obstajajo! Zanj se je potrebno malo bolj potruditi.
.
 Norci
Po sistemu »VSE JE NAGRADA« razmišljam na ta način, da poskušam skonstruirati učenje novega delčka obnašanja ali celotne vaje tako, da je pogoj za nadaljevanje vedno, uspešno opravljen PREDHODNI DEL OBNAŠANJA oziroma vaje. Šele, ko psu uspe "pogruntati ključ" do nagrade - sledi namesto te nagrade - lahko tudi naslednja vaja (toda to šele po mesecih ali letih učenja).
Brez nič - NI NIČ!
Tako dokažem psu, da si nikamor ne želim in pri tem ne hitim. Dokažem mu, da mi je VSEENO za njegov trud in njegovo sodelovanje ter mu dovolim, da vaja postane NJEGOV MOTIV - ne moj! Ko kuža dojame sistem »brez natančnosti ni nadaljevanja«, za edino pot do nagrade mu POČASI postane jasno, da vse kar sledi pomeni nagrado ali pot proti njej! Paziti moramo (predvsem na začetku), da z nagrado preveč ne odlašamo. Po tej metodi torej psa ne učimo, da nas bo nekoč ''ubogal'' ampak, da bo pripravljen na SODELOVANJE Z NAMI - kar mogoče nekaterim vodnikom po godu. Tudi v vsakdanjem življenju je nešteto situacij ob katerih bi bilo psu najlažje pokazati svoj namen, toda to lahko storimo na bolj poučen in koristen način.
PRIMER: Recimo, da smo se na sprehodu odločili za vrnitev domov po isti poti. Zaradi tega ni potrebno psa, ki hodi na povodcu pred nami opozoriti ali ga celo povleči. Rajši počakajmo, da enkrat sam pogleda v našo smer, ga takoj veselo pohvalimo in se šele takrat obrnimo nazaj. Razlika je občutna. Ta ''manever'' bo zanj pomenil NAGRADO in ne izpolnitev naše zahteve. Za izvedbo našega namena se torej odločimo vedno takrat, ko pes najprej nekaj ponudi. Tako lahko vsako situacijo ali pa učenje nove vaje spremenimo v nagrado!!!
Kaj je potrebno vedeti preden začnemo učiti našega štirinožca? Najprej se moramo naučiti BRANJA SIGNALOV s katerimi kuža izraža svoje počutje. Zavedati se moramo, da je pes bitje sedanjosti in razume ter dojema samo tiste stvari katere se dogajajo ZDAJ, torej v tistem trenutku, ko se nekaj zgodi. Preteklosti ni sposoben razumeti kot zgodovine, prihodnosti pa ne načrtovati, prav tako tudi ne povezovati časovno odmaknjenih dogodkov. Pravimo, da je pes ''BITJE TRENUTKA''! (Zelo VAŽNO!!!) Tako kot vse živali povezuje le dogodke in posledice, ki se dogajajo hkrati.
Ob učenju kužka po tej metodi vedno nagrajujemo le POZITIVNE ODZIVE v željeni smeri. NEZAŽELJENE odzive spregledamo in jih enostavno ZANEMARIMO - kakor da jih sploh nismo opazili. Tako jih bo pes kot "neprofitne" sčasoma sam izločil razen, če ne bo doživljal v njih nenadzorovane potrditve (9.del "ZAKONI USPEŠNOSTI"). Psi, ki poznajo sistem kaznovanja, lahko vztrajno ponujajo nezaželeno vedenje že zato, ker so z ''kontriranjem'' že dosegli svojo potrditev. Če nam kaj ne gre, se vedno vprašajmo »ZAKAJ« in kje je VZROK saj učimo svojega psa. Ne ukvarjajmo se s tem »KAKO« drugi ''zrihtajo problem''. Svoji živali se posvetimo v celoti in temeljito premislimo kako mu bomo neko stvar predstavili, da nas bo kasneje točno razumel kaj ga učimo.
Psa in njegovo telesno govorico opazujmo podrobno in videli bomo veliko jasnih signalov s katerimi nam kaže svoje TRENUTNO POČUTJE. Bolj kot bomo vešči v tem, bolj se nam bo uspelo spustiti na ''isto valovno dolžino'' in se UGLASITI s psom. To pa je ključnega pomena za jasno komunikacijo, ker se tako izognemo marsikateremu morebitnemu nesporazumu ali celo konfliktu med učenjem. Kmalu bomo opazili miritvene signale (nezainteresiranost za vodnika), svarilne signale (opozorila) in signale napeljevanja k igri (ŽELJA) ter mešanice teh prepletajočih se občutkov.
ISKRENA ŽELJA PSA:
je najpomembnejši dejavnik in cilj šolanja po tej metodi zato ji bom skozi niz člankov posvečal tudi največ pozornosti. Skozi željo psa po sodelovanju lahko dosežemo VSE kar si zamislimo in to na lahkoten, igriv a vseeno poučen in natančen način. Pri učenju psa bodimo predvsem IZNAJDLJIVI in POTRPEŽLJIVI. Paziti moramo le, da nismo PREZAHTEVNI, ker bo drugače kuža izgubil ŽELJO - to pa je VSE in EDINO kar imamo v žepu in za kar se ves čas trudimo.
Igra našega psa z drugimi je za človeka nekoristna in škodljiva za dokazovanje vodnikove vloge. Če hočemo pristen in tesen odnos s svojim psom je bolje, da kuža pozna samo igro z vodnikom in z nikomer drugim.
.
 Igrivke.PASJA GOVORICA
ni napisana s črkami ampak je določena z različnimi položaji ušes, višino glave in repa, nasršenostjo dlake, notranjo sproščenostjo, aktivnostjo sodelovanja, načinom hoje, zbeganostjo v očeh, energičnostjo odziva, s telesnimi dotiki, glasovi, vonji ...
»MIRITVENE signale«
nam pes kaže z zehanjem, obračanjem stran od nas, markiranjem, pretiranim praskanjem za ušesi, nemirnim pogledom, vohanjem po tleh, stresanjem, pretegovanjem, žretjem trave, hitrostjo prihoda, ''varnostno razdaljo'' ... itd. Vse to lahko izraža zaradi pretirano energičnega ali preglasnega vodnika, prezahtevnega ali ''grobega'' učenja, vročine, motečih dejavnikov ob šolanju, dolgotrajnega dela ...itd. Zavedajmo se, da tudi pes zelo dobro prepoznava naše resnično razpoloženje in namere (dobrikanje, jezo, sovražnost, prilizovanje) zato moramo biti do njega ISKRENI, če hočemo da nam bo zaupal.
Če se odločimo, da bomo pri učenju s psom ravnali lepo, bomo spoznali tudi »SIGNALE ŽELJE« katere nam bo pes kazal z bliskovitimi odzivi, telesno sproščenostjo, mahajočim repom, iskrivimi očmi in zainteresiranostjo za vsak vodnikov gib. Spoznali bomo "VIDEZ ZADOVOLJNOSTI" psa kakršen je zaželjen v novejšem času.
Da pa bo želja po sodelovanju z vodnikom (kar je osnova) močnejša, moramo najprej vzpostaviti s psom prav željo po igri. Če hočemo torej svojega psa kaj naučiti, ga moramo najprej ''pridobiti na svojo stran'' to pa pomeni, da se naučimo igrati z njim na način, kakršnega ima neskončno rad. O tem v naslednjem članku »IGRA = SREDSTVO«.. Igra s povodcem
Daj - DAM!
Osnovno vodilo razmišljanja ob učenju psov po tej metodi, ki velja za vse elemente in vaje, je po domače povedano »DAJ - DAM«. To pomeni, da se ob učenju obnašamo čimbolj NEVTRALNO: ničesar od psa ne zahtevamo in čakamo, da sam nekaj ponudi. Še več, niti si nič ne želimo kakor da nam je VSEENO, čeprav smo skrbno načrtovali kako naj bi učna seansa potekala. Reagiramo šele če psu uspe, da s svojim vedenjem ''prikliče'' naš odziv. Šele takrat se NA KRATKO poigramo in mu s tem damo vedeti, da je zadel bistvo.
POZOR: Ob učenju psa se nikoli preveč ne veselimo, ker mu s takim obnašanjem ne dovolimo, da bi se tudi on ISKRENO veselil. Piskajoči in glasni vodnik s svojim poskakujoče opičjim vedenjem psa praktično SILI V VESELJE, ker skuša s svojim veseljačenjem prikriti polovično zadovoljstvo svojega psa.
Ko smo kasneje ob učenju z določeno sliko (pozicijo, situacijo, okoliščinami) psa navedli ali stimulirali, da s pridobljeno pozornostjo zaradi igre ali hrane želi sodelovati, ga z »metodami pogojevanja« in usmerjanjem vedenja (5.del) zelo ''racionalno'' poskušamo pripeljati do ciljnega obnašanja. Tako označujemo pozitivne odzive v načrtovani smeri katere pes SAM ponuja. Nezaželjene smo rekli, da enostavno zanemarimo.
 Izpiljevanje delčkov s klikerjem
SEMAFOR:
Obnašamo se nevtralno kakor SEMAFOR, ki ob rdeči luči ne reagira, ob oranžni ''klikne'' ali psa pohvali in ga malenkost kasneje ob zeleni luči veselo nagradi z eno od smotrnih nagrad v tistem trenutku. V večini primerov prepustimo pobudo PSU in čakamo, da najprej nekaj ponudi ali napravi, nato pa se šele odzovemo s svojim »POTRDITVENIM SIGNALOM« kateri mu pove, da si je z VEDENJEM pravkar prislužil nagrado in mu jo 1-5sec kasneje tudi damo. ''Racionalno'' pomeni, da njegove želje ne iskoriščamo za vsako ceno, ker jo bo sicer izgubil ampak operiramo glede na njegov »videz zadovoljnosti« dokler ga še kaže, potrjujemo vmesne približke, ki ga vodijo proti cilju in ne pretiravamo z oddaljenostjo tega cilja.
VEDENJSKO POGOJEVANJE:
Temu rečemo tudi vedenjsko pogojevanje, ko mora pes najprej nekaj pokazati ali napraviti, da se zanj ugodna posledica sploh pojavi. Tako kuža dobi občutek, da je ON tisti kateri si želi vsako stvar in se počuti v partnerskem odnosu kot zelo pomemben člen. Zato začne prevzemati odgovornost za svoje početje saj je po sistemu »akcija-reakcija« pes tisti kateri vodi šolanje in ne več vodnik. Ob določenem problemu tako naučen pes kasneje ne bo iskal pomoči pri svojemu vodniku ampak bo navajen, da se znajde sam. Tako si bo že od malih nog utrjeval potrebno SAMOZAVEST in NATANČNOST... INTENZIVNOST in VOLJA do sodelovanja pa bo naraščala le, če pri učenju ne bomo prezahtevni.
Nikita & Aya Q.
|