• pes večkrat pogledal
• se rajši vračal do nas
• mirno počakal na tleh - dokler se spet ne začnemo z njim ukvarjati
• da nas pes ne bo vlekel na sprehodih v svojo smer
• da se ne bo zaganjal za drugimi psi ali mačkami
• da bo pes iskal v svojemu VODNIKU priložnost samodokazovanja ...

...

PRIMER 2: Ko se pes postavi v jutranjno pozo, mu lahko rečemo "LULAT" ali "WC" in ga hvalimo ob opravljanju potrebe. Ker pa je lulanje ob šolanju najpogosteje le MIRITVENI SIGNAL saj psa dejansko ne tišči tako močno lulat, da ne bi mogel zdržati - VODNIKOVO PREZAHTEVNOST pes z lulanjem poskuša nekako obvladovati. Zato je najbolje, da mu takoj, ko se postavi sami rečemo "LULAT" in bo izgledalo tako kot, da je šel zaradi našega dovoljenja in ne samovoljnega ignoriranja. Tako se bo počasi navadil, kaj ta signal pomeni hkrati pa mu bo ta dražljaj v bodoče v pomoč pri hitrejšem opravljanju potrebe. To večina vodnikov uporablja in se ob tem ne zavedajo, da je možno na enak način naučiti psa še ogromno drugih uporabnih reči, ki jih samostojno ponuja. Potrebno je le podrobno opazovanje.

PRIMER 4: Ko se nam spuščen pes na sprehodu "zavoha" v nekaj se velja takoj potruditi, da naredimo dober odpoklic. Na hitro se moramo čimbolj neopazno kar se da najdlje odmakniti iz njegovega vonjskega dosega (glede na smer vetra) in se skriti za grm, drevo, šop trave ... Če imamo s seboj priboljške od kosila (še toliko bolje) psa - tudi mladička - nemo opazujemo kako pade v paniko, ko opazi, da je sam in nas začne iskati. Ko mu po določenem času (2-10 min.) uspe najti pravo smer proti nam, se mu lahko veselo pokažemo in ga enostavno pokličemo po imenu k sebi saj gre itak proti nam. Pes bo prišel hitro in veselo, kar je bil naš cilj. Ko pride ga takoj pohvalimo, mu damo priboljšek in se NA KRATKO poigramo. Obenem smo pohvalo POVEZALI s prihajajočo nagrado. Tako bo sčasoma že sama pohvala prevzela vlogo NAPOVEDI NAGRADE.

Igračo vedno zamenjamo za hrano (tudi, ko je pes že starejši) in ga ob nadaljnem sprehodu poskušamo ponovno spraviti v "odsotno vedenje", ki ga zopet izkoristimo za SKRIVALNICE. Čeprav bo imel pes igro skrivalnic rad, se bo potrudil, da v bodoče do nje ne prihaja, ker mu občutek samote (kot krdelni živali) ne daje dobrega vtisa zato bo rajši sam pazil na nas. Nam pa posledično ne bo treba več skrbeti za njegovo navezanost na vodjo krdela, ker jo bo sčasoma SAM spoznal kot zanj koristno in naravno.

VMESNA RAZLAGA:
Če si pes nečesa želi nam mora biti takoj takrat za tisto njegovo vedenje GLADKO VSEENO. Najprej torej delamo na tem, da pes dobi čimbolj extremno željo po sodelovanju z nami. To najlažje dosežemo z konceptom aktivnega ignoriranja in se obnašamo OBRATNO sorazmerno naraščanju želje psa.


Torej bolj kot si pes nečesa želi - bolj nam mora biti VSEENO za to njegovo željo - če je naš cilj, da bo še rajši sodeloval. Ko torej pes pridobi ŽELJO (kar je osnova) šele lahko začnemo POGOJEVATI IZPOLNITEV te želje s predpogojem (na začetku) vsaj malenkostnega delčka točne poslušnosti, ki jo pes trenutno obvlada.

PRAVILO NARAVE: PES SI ŽELI HOJE NAPREJ!
oz. NAPREDOVANJA zato vsak NAŠ KORAK pomeni zanj POTRDITEV! Če učimo psa šolsko vodljivost na povodcu ali brez njega - brez natančno utrjenega osnovnega položala se moramo zavedati, da pes NI SPOSOBEN RAZUMETI svoje pravilne pozicije med gibanjem (hojo) - zato je praviloma ni sposoben obvladovati.


POZOR: vsak korak proti NAPREJ v "netočni poziciji" za psa pomeni POTRDITEV te netočne pozicije z naše strani - KATERA ZANJ POMENI ZAŽELJENO (ker se s tem strinjamo).

Pes razume nekako tako:
Če hodiš z mano - SE STRINJAŠ!!! da malo prehitevam, hodim v klin ali malo zaostajam. Zakaj mi potem nenehno težiš, mi dopoveduješ besede, ki jih ne razumem ali me celo brez razloga kaznuješ? KAM, KAKO in ZAKAJ naj se popravim, če me nenehno učiš, da je tako kot te spremljam prav? Kaj pomenijo tvoje besede sicer ne vem - čutim pa, da si vznemirjen zato sem ob tebi še bolj zmeden.Ob takih trenutkih mi je neprijetno ob tebi zato si želim stran.

EDINA REŠITEV: Vrni se na utrjevanja TOČNEGA OSNOVNEGA POLOŽAJA - tesno in poravnano sedenje ob vodnikovi levi nogi s pozornostjo na vodnika. To lahko uspešno utrjujemo ob zidu na levi strani in s kasnejšim pomikanjem korak NAZAJ in to nadgrajujemo. Psu počasi razločno in postopoma razloži kaj ga vodi do nagrade. Bodi predvsem UMIRJEN!


NA SPREHODU PES ŽELI NAPREJ
zato, da:

• bi nekam prišel
• bi doživel nekaj novega ali zanimivega
• bo ON vodil svojega vodnika
• bi ON diktiral ritem in hitrost hoje ter ustavljanja
  
• bi ON izbiral SMER hoje
  
• in tako dokazoval svojo MOČ ali že premoč v krdelnem odnosu
  

PRIMER 5: Pes iz zgoraj naštetih razlogov na sprehodu vleče vodnika naprej ali vstran - včasih tudi z močjo konjske vprege. Poduk: VSAKO NAPREDOVANJE PSA POMENI ZANJ NAGRADO! Bolj kot je krdelni odnos med človekom in psom razrahljan, neutrjen ... dvoumen ter zato OHLAPEN in več kot je popuščanja vodnika pes navajen že doma - VEČ SI DOVOLI NA SPREHODIH, ki so samo ogledalo njunega odnosa. Pa vendar je potrebna dobršna mera potrpljenja, razumevanja in mirne vztrajnosti.

Pes ne prizanaša nikjer, je v svojem izsiljevanju neusmiljen in trdno odločen nadaljevati odnos, ki je naravnan v njegovo korist. Izkoristimo ta njegov pohlep in mu dokažimo, da se mu splača sodelovati z nami! Če hočemo doseči boljšo vodljivost na tujem terenu, moramo torej najprej popraviti krdelni odnos DOMA. Za "svoj prav" oz. pravice vodje krdela se moramo NEPRESTANO boriti, jih dokazovati in se ob tem zavedati, da je ob odraščanju tudi prej morda nebogljen in vdan pes nagnjen k temu, da neprestano poskuša uveljavljati "svoj prav".


Ko si pes torej na sprehodu z samovoljnim vlečenjem želi priti nekam, delajmo ravno obratno. Kot vodja uveljavljamo svoj prav in hodimo NAZAJ! Ta črno-bela slika psu najbolj jasno pove, da se brez našega soglasja ne pride nikamor oz. da nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše (in obratno). V skrajnem primeru neposlušnosti se brez besed TAKOJ VRNEMO domov in psa za par ur zapremo in ga osamimo. Pes bo počasi dojel sistem: "Samokontrola" = KLJUČ! do napredovanja.

PROSTA VODLJIVOST:
Enaka slika krdelnega odnosa se kaže ob šolski vaji proste vodljivosti na povodcu ali brez njega (HOJA = NAGRADA) in pes si mora najprej z natančnim osnovnim položajem prislužiti prvi korak - drugače ga ni! (utrjujemo pač samo osnovni položaj). PRAVILO: BOLJ KOT SI PES NEČESA ŽELI - bolj mu dokazujemo, da nam je za to VSEENO in dosledno uveljavljamo NATANČNOST.


Bolj kot smo v vsakem trenutku pripravljeni psu dokazati, da nam je vseeno za napredovanje v določeni vaji - bolj je pes postavljen pred dejstvo: BREZ NIČ - NI NIČ! in dojel bo, da se mora sam potruditi ali pa gre nazaj v box! BREZ SILJENJA, KLICANJA, DOPOVEDOVANJA, VABLJENJA ali UKAZOVANJA!!! Čim si pes želi površno priti do naslednje stopnje (oz. učnega člena) se takoj ustavimo - se vrnemo korak nazaj in dosledno obdelujemo predhodni "šibki člen", KI GA PES OČITNO ŠE NE RAZUME IN NE OBVLADA - ga pravočasno potrjujemo in učno seanso ZAKLJUČIMO brez nadaljevanja.

Naslednjič poskusimo začeti z istim učnim členom (npr."osnovni položaj). Ko vidimo, da se je pes pripravljen brzdati v svoji želji in sedi točno - tedaj ga lahko potrdimo z enim korakom NAZAJ, da ga dodatno preverimo, če razume SVOJO POZICIJO in če je še vedno točen dobi za nagrado samo par korakov (2-3) naprej in takoj NAGRADA!!! To razumevanje počasi dograjujemo (povečujemo količino) ampak ne na račun kriterija.

VSE JE NAGRADA! Če pes hoče do nje, si jo mora najprej prislužiti. Tudi ljudje bi si želeli do večine stvari priti zastonj. Toda zakon narave nas uči, da si moramo denar NAJPREJ PRISLUŽITI - če si hočemo privoščiti kakšno nagrado. Pes naj v življenju NIČESAR!!! ne dobi zastonj brez posebnega vzroka. Naj tudi on spozna pravilo narave ali pa naj bo lačen in pozabljen ležal - če hoče - pa sodeloval. NIČ NI ZASTONJ! - VSE JE NAGRADA! Nagrada je torej tudi izhod za lulanje, kaj šele vsakodnevni obrok hrane ali celo sprehod. Če psu brez vzroka podarjamo že najosovnejše - zakaj naj bi se bil pripravljen izdatno potruditi za prazen nič, ko to od njega pričakujemo?

POSLUŠNOST PSA naj bo torej vzrok za vsako malenkost, ki jo pes v svojem kosmatem življenju ceni. Skozi potrjevanje v nas usmerjenih pozitivnih odzivov bo rad veselo sodeloval saj mu sproti dokazujemo, da se mu sodelovanje v razumnih mejah splača.

ŽELJO PSA
je potrebno torej klasificirati glede na lestvico vrednot, ki jih posamezen pes ceni. NAGRADE, ki se obetajo psu moramo razporediti na osnovi te lestvice v sorazmerju s TEŽAVNOSTJO pričakovanega vložka psa v posamezno aktivnost.

...